Superantioksidativni ksantoni iz sadeža mangostana ščitijo srce in ožilje
Srce in krvni obtok sta pojma, ki ju povezujemo z življenjem. Obolenje srca in ožilja se zaradi tega obravnavajo vedno kot življenjsko nevarna. V zahodnih industrijskih deželah umre večina ljudi za posledicami bolezensko spremenjenih arterij. Komaj katera bolezen že desetletja dolgo niti približno ni tako v fokusu znanosti kot je arterioskleroza. Med različnimi riziko faktorji, ki bolezen pospešujejo, pripada odločilna vloga holesterolu.
Holesterol je življenjsko pomembna krvna maščoba, ki jo najdemo domala v vseh tkivih našega telesa. Potrebujemo jo za tvorjenje celičnih sten, živčnih vlaken, hormonov, vitamina D3 in žolčnih kislin. Odločilni delež holesterola se proizvaja v našem telesu. Bistveno manjši del, ca 2% pa vnesemo v telo s hrano.
Holesterol je substanca, ki je vodo odbojna in zaradi tega ni topna niti v vodi, niti v krvni plazmi, telo koristi trik, da ga lahko transportira v različne dele telesa in ga tam skladišči. Beljakovina je topilo: holesterol bo zapakiran v transportne beljakovinske ovojnice. Ti paketki holesterola se lahko brez problema premikajo od kraja nastanka, to je predvsem v jetrih, tja do celic. Imenuje se LDL, Low Density Lipoproteins. To so holesterinsko – beljakovinske strukture nizke gostote.
Preveč holesterola v telesu se ne more izkoristiti. Previsoke vrednosti holesterola so lahko posledica slabega delovanja ščitnice, slabo uravnanega diabetesa ali kroničnega obolenja jeter, žolčnika in ledvic. Lahko so tudi posledica zdravil kot so hormonska kontracepcijska sredstva, odvajalna sredstva in Cortisol, vendar so vzrok za to lahko tudi napačna prehrana, oz. prevelika telesna teža. Stres, kajenje, pomanjkanje tekočine in pomanjkanje gibanja prav tako povišajo LDL.
Številka ena v statistiki smrtnosti
Pri preveliki ponudbi holesterola se tvori avtomatsko več, in s tem presežen LDL v krvi. Tam se skladišči v notranjih plasteh arterij in pripelje do arterioskleroze, imenovano tudi kot poapnenje žil. Poapnenje žil je zato tako nevarno, ker zaradi pospešenega zmanjšanja žilne svetline pride nujno do motenj v prekrvavitvi.
S tem se zmanjša preskrba celic, organov in organskih sistemov s kisikom. Če zaradi ishemije odmre tkivo, potem govorimo o infarktu. Ko se arterioskleroza manifestira na koronarnih arterijah obstaja življenjska nevarnost zaradi grozečega srčnega infarkta. To stanje se imenuje koronarno srčno obolenje. Koronarno srčno obolenje je po statistiki smrtni krvnik št. 1! Pri arteriosklerotičnem napadu velikih vratnih arterij se povečuje riziko za kap. Prav tako lahko arterijska zamašenost nog in anevrizma aorte, nabreklina trebušne arterije, nastane zaradi arterioskleroze.
Kaj se zgodi v nasprotnem primeru, če se odvečni holesterol iz perifernega vezja, npr. iz arterijske stene transportira nazaj v jetra? Ta holesterol potrebujejo druge za to specializirane transportne ovojnice, namreč takšne z visoko gostoto. Nastane tako imenovani HDL, imenovan tudi Higt Density Lipoprotein. Po ljudsko imenovani »dober holesterol« je poznan za njegov visok pomen pri preprečevanju in razgradnji arteriosklerotičnih usedlin (plaka).
HDL ni v stanju samo prevzeti odvečni holesterol v krvi in celicah in transportirati nazaj v jetra, temveč tudi izločiti nevskladiščen holesterol iz arteriosklerotičnega plaka in ga odstraniti. HDL zna potemtakem reducirati arteriosklerozo. Zatorej služijo vsi ukrepi, ki povišajo HDL delež v telesu, k ohranjanju srčno – žilnega zdravja. K tem ukrepom štejejo doseganje normalne teže, reden vzdržljivostni šport in znižanje živalskih maščob v prehrani ter povečanje rastlinskih nenasičenih maščobnih kislin.
Radikalna oksidacija pospešuje arteriosklerozo
Glavno vlogo pri nastanku in manifestaciji arterioskleroze pride zaradi radikalno povzročene oksidacije LDL holesterola. Zaradi njegovega visokega deleža maščobnih kislin (npr. linolne kisline) je LDL skrajno oksidacijsko občutljiv. Previsoka raven LDL holesterola in visok krvni tlak pospešujeta oksidacijski proces zaradi različnih oksidacijskih povezav. Za zaščito radikalnega razdejanja vsebuje LDL naravno dane različne lastne, v maščobah topne antioksidante (lovce prostih radikalov), kot alpha-Tocopherol (vitamin E), carotenoide in reduciran Coenzym Q10. Poznano je, da je oksidacija LDL-a sprožena na osnovi najrazličnejših mehanizmov, na katerih so udeleženi reaktivni kisikovi prijateljčki in tako imenovane prehodne kovine. Pri poizkusih preprečevati razdiralne napade teh radikalnih spojin se antioksidanti LDL-a postopoma porabijo. Primanjkuje dnevna preskrba prilegajočih se antioksidantov, se začenja oksidacijski proces LDL-a in s tem napredujejo bolezenske spremembe arterijskega ožilja.
Zakaj pripelje oksidacija LDL-a k poapnenju arterij?
Transport LDL-a k celicam vršijo makrofagi. To so specialne imunske celice. Makrofage bi lahko primerjali tudi s trajektom. S pomočjo razpoznavnih proteinov identificirajo trajekti makrofagov v krvi LDL, ki ga je potrebno prepeljati in ga vežejo nase. Ti razpoznavni proteini so pri oksidiranem LDL-u uničeni. Oksidiran LDL v krvi ne more biti več prepoznan od makrofagov in zato tudi ne prepeljan. Tako ostane v krvi nekoristen in se skladišči na žilnih stenah.
Takoj, ko LDL oksidira se spremenijo tudi trajekti makrofagov. Ti potujejo kot velike celice požiralke v žilno steno in tam spremenijo »program«: Makrofagi – celice požiralke uporabijo zdaj njihov tako imenovani nereguliran čistilni receptor, neka vrsta vhodnih vrat za maščobne kisline, ki se ne dajo več zapreti. Ker je neuporaben LDL na žilnih stenah do roba napolnjen z maščobnimi kislinami jih posesajo celice požiralke vase v prevelikih količinah. Ker se to dogaja neovirano, se celice požiralke prenapolnijo s tem holesterolom oz. maščobo. Ista lastnost je potem pripisana sosednjim gladkim mišičnim celicam žil, tudi te vzamejo nasedel holesterol vase. Predvideva se, da so mehanizmi pri katerih se obe obliki celic preobremenita z maščobami oz. holesterolom, ovirani in uničeni. Te celice požiralke in mišične, ki so se »prenajedle« maščob se ugnezdijo pod poškodbo v najbolj notranjo plast arterijske stene in tam tvorijo tako imenovane penaste celice, katere povzročajo vnetja. To privlači vedno več celic požiralk zaradi česar penaste celice vedno bolj rastejo in se prav bohotijo. Tako dobiva vnetno žarišče kontinuirano preskrbo! Ta začaran krog vodi do nastanka arteriosklerotičnega plaka: V procesu divje rasti penastih celic se tvorijo želatinaste maščobne plasti, ki jih zdravniki imenujejo kot »fatty streaks«. Takšne maščobne niti (plak) lahko zavzamejo do 50% notranjosti arterijskih sten!
Vsako sekundo delujejo milijoni, za celice škodljivih radikalov
Celice požiralke se skladiščijo neprestano na vnetnem plaku. Zaradi vnetnega procesa oddajo s sekundno hitrostjo in neprestano milijone zelo strupenih radikalnih povezav. S tem so sprožene radikalne verižne reakcije. Večkrat nenasičene maščobne kisline holesterola kot tudi druge sestavine so radikalno napadene in s tem oksidirajo. Ta vnetja se prenesejo tudi na mišične stene ožilja. Okoljsko tkivo bo postopoma predelano: Odmrle penaste celice bodo obdane z veznim tkivom oz. kolagenom, dodatno bo vgrajen kalcij. Plaki rastejo dalje. Ti otrdijo in odebelijo žilne stene in tako postaja svetlina arterije vedno manjša. Žilne stene izgubijo svojo elastičnost in postanejo krhke. Če ta plak poči, pride do krvavitev, do strjevalnih reakcij in posledica je odlaganje trombov.
Arterioskleroza korelira z različnimi bolezenskimi slikami, predvsem z motnjami prekrvavitve oz. visokim tlakom kot diabetesom, ampak tudi kroničnim obolenjem ledvic, močno prekomerno težo, metaboličnim sindromom, angino pektoris, kapjo, infarktom in starostno demenco.
Polifenolni širokopasovni antioksidanti: »Nujna pomoč« v presnovi
Prof. Erich F. Elstner izjavlja, da radikalno pogojena oksidacija LDL holesterola zaradi pomanjkanja primernih antioksidantov zavzema ključno vlogo v procesu napredovanja poapnenja arterij. On je pokazal, da naravni širokopasovni antioksidanti na osnovi polifenolov in v kombinaciji s karotenoidi, askorbinsko kislino (vitamin C) in nadaljnjimi sekundarnimi rastlinskimi učinkovinami lahko izravnajo nevarne antioksidativne deficite pri bolezensko spremenjenih situacijah. Elstner označuje polifenolne antioksidante kot »nujno pomoč« v presnovnem procesu. Po Elstnerju delujejo polifenolne učinkovine skupaj z vitaminom C kooperativno antioksidativno v dogajanju pri odlaganju plakov v žilne stene kot tudi pri življenjsko pomembnem razstrupljanju nevarnih radilnih povezav. Polifenolne rastlinske snovi veljajo v strokovnem svetu kot najučinkovitejši lovci prostih radikalov (antioksidanti), ki jih poznamo. Z njihovimi izrazitimi antioksidativnimi lastnostmi za zaščito celic daleč prekašajo vitamine. Ti so poznani kot ojačevalniki vitaminov in antioksidantov.
Polifenoli imajo široko razvejan spekter učinkovanja. Raziskave so pokazale, da oksidativna aktivnost polifenolov ima lahko za posledico koristne zdravstvene učinke, kot je redukcija vnetij in maščob vključno z LDL holesterolom, boljša pretočnost krvi, zaščita srca in ožilja, znižanje nevarnosti tromboze, arterioskleroze in infarkta kot preprečitve raka in Alzheimerjeve bolezni.
Sadež mangostan je bogat s polifenolnimi superantioksidanti
Omembe vredne koncentracije polifenolov so prisotne v različnih rastlinah in nekaterih tropskih sadežih.
Zvezda med polifenolnimi rastlinami je redek južno Azijski sadež mangostan. Kajti ta vsebuje povezave ksantonov, ki so močno bio aktivni zelo potentni antioksidanti. Sadež mangostan daje tako veliko raznolikost in koncentracijo ksantonov, da se mu zaradi tega nobena druga rastlina oz. sadež ne more približati.
Danes vemo, da so ksantoni glavni akterji znotraj enkratnega kompleksa številnih substanc za zaščito celic in vitalnih snovi, ki drevo mangostana njegovo celotno življenjsko obdobje ščitijo pred boleznimi in napadi škodljivcev. Drevesa mangostana lahko doživijo zelo častitljivo starost daleč preko sto let.
Ksantoni imajo izjemen profil zmogljivosti. Znanstveniki ga uvrščajo v strokovno kategorijo super antioksidantov. Posebna značilnost je veliko bogastvo elektronov in vodikovih molekul. To jih naredi – v povezavi z njihovo ekstremno hitrostjo – mogočne antioksidativne pakete moči s sposobnostjo, da prekinejo verižne reakcije oksidacijskih procesov v žilnih stenah in tkivu, zaustavijo celicam škodljivi oksidativni stres. Ksantoni posedujejo zaradi te njihove značilnosti dodatno prednost: So v stanju regenerirati tudi druge izrabljene antioksidante oz. oksidirane vitamine več stokrat. Ti lahko potem gredo vedno znova na lov za radikalnimi sovražniki. To je vseeno, ali so vodotopni ali v maščobah topni antioksidanti in vitamini. Kajti ksantoni so lahko aktivni, kot tipični polifenoli, tako v vodnem kot tudi v maščobnem telesnem območju. Toda ksantoni znajo še veliko več: ti imajo redko sposobnost, da se v določenem časovnem obdobju lahko sami reciklirajo in tako s tem podaljšajo svojo življenjsko dobo in povišajo bio razpoložljivost! To je odločilna karakteristika super antioksidantov.
Sadež mangostan: posebno močna ekipa
Da bi LDL oksidacijo premagali z najvišjo stopnjo aktivnosti, mora biti antioksidativni potencial popolnoma izkoriščen: posebnost ksantonov je njihova močna afiniteta za nadaljnje rastlinske snovi različnih struktur, ki delujejo zavirajoče na oksidacijski proces.
Zaradi skupne kooperacije lahko posamezne antioksidativne učinkovine medsebojno naraščajo, se dopolnjujejo in krepijo. To dela zaščito celic nadvse učinkovito! Za visoko zdravilno korist naj bi zatorej bil sadež mangostan kombiniran s smiselnim spektrom antioksidativnih naravnih snovi in substanc.
Močni partnerji so npr.: goji jagoda, bogata s karotenoidi, z likopinom bogata paradižnikova lupina, z vitaminom C bogata acerola češnja, rdeče in modro jagodičevje, bogato s polifenoli, kot tudi OPC bogato granatno jabolko vključno s pečkami vinskega grozdja. OPC (Oligomere Procyanidine) so prav tako polifenoli in tvorijo v presnovi, v povezavi s ksantoni »Dream-Team«!
Lastnosti OPC-ja so bile znanstveno obširno raziskane in dokazane pri nižanju holesterola, razgradnji plaka in podpori pri prekrvavitvi.
Poleg dnevnega vnosa naravnih kompleksnih antioksidantov na bazi polifenolov so zelo važne še vlaknine, da lahko razgradijo višek LDL holesterola. Vlaknine pomagajo pri izločanju LDL preko črevesja. Na primer pektin je za to zelo primeren in nudi črevesni flori istočasno idealno okolje. Pektinsko bogata rastlina je nopal figov kaktus. Dodatno je potrebno misliti na vnos dovolj vode in mineralov. Izogibanje živalskim proizvodom (predvsem klobase in meso), gotovim izdelkom, cvrti hrani, kavi in preveč sladkorja, vse to lahko izboljša nivo holesterola in pospešuje redukcijo telesne teže. Z vsakim odvečnim kilogramom proizvaja telo več LDL holesterola! Kajenje prav tako viša LDL. Reden, zmeren vztrajnostni šport za kurjenje maščob in aktivno sproščanje za redukcijo stresa so dodatne možnosti za redukcijo LDL-a. Pri tej množici možnosti s katerimi se lahko nivo HDL in LDL holesterola regulira na naraven način, je videti, da je preprečevanje radikalno povzročene oksidacije LDL-a z redno oskrbo s kompleksnimi antioksidanti na polifenolni osnovi zelo učinkovit ukrep za preprečevanje in razgradnjo arteriosklerotičnega plaka. V prizadevanju za zdravo srce in krvno žilni obtok bi morale biti izkoriščene celokupne, razen tega imenovane regulacijske možnosti.
Vir: mangostan-institut.com
Avtor: Katrin Nehls, Diplom-Voksvirtin, Unabhangige, frei Medizin- und Gesundheitsredakteurin